V redu

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.   več o piškotkih...

Gledališke zvrsti
  • Komedija
    • Izvor naziva ni dognan. Komedija za razliko od tragedije po Aristotelovem mnenju prikazuje ljudi, slabše od nas, in dogodke tako, da ne poudarja grdega, marveč smešno kot »vrsto popačenosti ali grdobije, ki ne povzroča bolečin ali škode«. Prvotno je bila grška komedija izrazito satirična aktualno tendenčna (Aristofan). Danes pomeni predvsem komično gledališko igro, ki prikazuje nasprotja, ki niso uničujoča, marveč pogosto le navidezna in zato tembolj smešna. Za razliko od tragedije prevladujejo v komediji nizka hotenja oseb in njihovi ideali, opazen je tudi delež narečja oziroma nepravilne govorice nižjih slojev. Družbeni položaj oseb je skromen, razplet je srečen, njen namen je, da gledalce spravi v smeh.
  • Tragedija (grš. tragoedia, spev kozlov)
    • Dramska vrsta, ki priča predvsem o brezizhodnosti in neuresničljivosti človekovega hotenja v neprimernem svetu. Osnovo tragedije predstavlja tragično občutje sveta, ki je od dobe do dobe različno. Glavni gibali tragedije in tragičnosti dramskega dejanja sta tragična situacija in tragični značaj junaka. Grška antična tragedija se je razvila iz Dionizijskih svečanosti, to obliko sta povzeli rimska in francoska klasicistična tragedija, Shakespeare pa je antično izročilo spojil z izkušnjami srednjeveškega gledališča. Danes pomeni tragedija sleherno dramsko besedilo, ki prikazuje človeka kot posebno vredno bitje, ki v spopadu z drugimi vrednostnimi sistemi propade.
  • Burka
    • Preprostejša groba oblika komedije. Poenostavlja in karikira dogajanje oziroma like. Akcijska komičnost, pogosto z vloženimi pesmimi, v smislu ljudske igre.
  • Farsa
    • Po izvoru francoska kratka ljudska, grobo komična igra, ki z Molierom doseže najvišjo stopnjo. Sodobna farsa opredeljuje dramsko delo s satirično tendenco, ki v skladu s svojo poetiko osvetljuje temeljna vprašanja sodobnega kulturnega, političnega ali nravnega življenja.
  • Bulvarska komedija
    • Oznaka za meščansko komedijo, nastalo v Franciji na prelomu 20.stoletja, ki je bila s številnimi ljubezenskimi zapleti in naglimi smešnimi preobrati in ob zvezdniški zasedbi namenjena občinstvu v bulvarskih gledališčih.
  • Situacijska komika
    • Vzbuja smeh predvsem s komičnimi situacijami v grobem (mizanscenski gagi, padanje, skrivanje, tekanje po odru) in finejšem psihološko situacijskem pomenu besede. Bistvo situacijske komike je naključje kot vdor slepe mehanike (ponavljanja, paralelizmi, inverzije) v logiko organske smotrnosti in vzročnosti. Naključje povzroča na odru zmedo, ki je komična.

.......................
Vir:
Več avtorjev (1981) Gledališki besednjak.
Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko/Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.
Pavis, Patrice (1997) Gledališki slovar. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko.